Tiskane izdaje
Na vrhu Dursovega seznama pravnih oseb v razredu z dolgom nad 20 milijoni evrov je le družba v stečaju Maxicom d.o.o.. V drugem davčnem razredu z dolgom od 10 milijonov evrov do 20 milijonov evrov sta Vegrad v stečaju in HTC dva d.o.o. prav tako v stečaju. V razredu dolžnikov z dolgom od 1 do 10 milijonov evrov so tudi Avtohiša Odar, Avto Moto Černe v stečaju, Casino Ljubljana v stečaju, Casino Portorož, Delo Revije v stečaju, Gradis Celje in Gradis Nova, oba v stečaju, družba G7 v stečaju, industrija usnja IUV Vrhnika v stečaju, Jutranjka v stečaju, KIK Kamnik v stečaju, Merfin d.o.o. v stečaju, MIP d.d. v stečaju, Mura d.d. v stečaju, Novoles v stečaju, Planika Kranj v stečaju, Primorje v stečaju, Rimske terme v stečaju, Skupina Viator v stečaju, SCT Stanovanjski inženiring v stečaju ...
Potrdila so se torej pričakovanja, da bodo na seznamu dolžnikov številna podjetja, ki so že v stečaju, in med njimi mnogi predstavniki nekdaj uspešnih gradbincev. Po številu dolžnikov na seznamih opazno odstopajo tudi trgovci, presenečenje so nekateri prodajalci avtomobilov.
V razredu dolžnikov z dolgom od 500.000 evrov do 1.000.000 evrov se vrstijo AB Invest v stečaju, Acer Furnirica, AD Servis d.o.o. v stečaju, Adamus Holding v stečaju, Astra v stečaju, Hokejsko drsalno društvo Olimpija Ljubljana, Javor Pivka v likvidaciji. Orion LTD v stečaju, Select Technology, Živex, ...
Na vrhu Dursovega seznama dolžnikov fizičnih oseb z dejavnostjo je Zoran Trifunović, ki državi dolguje od 10 milijonov evrov do 20 milijonov evrov.
Stopnjo nižje med fizičnimi osebami z dejavnostjo po davčnem dolgu najdemo v razredu z dolgom od 1 milijona do 10 milijonov evrov je po abecedi najprej na vrsti Igor Bavčar, za njim se med drugimi uvršča Matej Raščan iz Dela Revij, ta del seznama se zaključi z Antonom Zvonetom Štormanom.
Na Dursovem seznamu ni posameznikov, običajnih zavezancev, ki ne opravljajo dejavnosti.
Na seznamu davčne uprave so dolžniki razporejeni v razrede z dolgom od zakonske meje 5000 evrov do najvišjega razreda nad 20 milijonov evrov.
Carinska uprava je prva objavila seznam svojih največjih dolžnikov. Na seznamu carinske uprave so dolžniki razporejeni v deset razredov, odvisno od dolga. Najvišji razred na Cursovem seznamu sega od enega milijona evrov do deset milijonov evrov, v katerem sta dolžnika ADR Acommerce in trgovina na debelo VLM.
Med pravnimi osebami Cursovih dolžnikov so v razred z dolgom od 500.000 do 1 milijona evrov Derivat Avtoprevozništvo in trgovina iz Postojne, TAM Maribor družba za upravljanje in financiranje v stečaju, Transkop trgovsko in špedicijsko podjetje Koper.
Med pravnimi osebami Cursovih dolžniko z nižjim dolgom so v razred z zneski od 5000 evrov do 10.000 evrov na seznamu uvrščeni: Autorola Trgovina in storitve d.o.o., Avto Moto Černe prodaja vozi in opreme, Bussinesmens Club Mednarodno Trgovsko podjetje d.o.o., Endriti Gradbeništvo in storitve d.o.o, Gama Projekt Trgovina in poslovne storitve d.o.o., Hidromontaža Elektro in splošna montaža d.o.o. v stečaju, Meta Tobak trgovina in storitve v stečaju, Natur investicije d.o.o., Nel Transport, trgovina in logistika d.o.o., Polis trgovina in storitve do.o.o, Sam T. Transport, trgovina in storitve d.o.o., Ž.M.I. trgovina in storitve d.o.o.
Na vrhu Cursovega seznama sta med fizičnimi osebami Jani Potokar in Robert Miheu v razredu z dolgom od enega do desetih milijonov evrov. V razred z dolgom od 500.000 evrov do 1 milijona evrov so se uvrstili Anton Bukovšek, Dušan Štalekar in Finka Jelić.
Na dnu seznama z nizkimi zneski neplačanih dajatev med fizičnimi osebami se vrstijo Alojz Kocjan, Armin Hasanagić, Boris Bokan, Darko Kuzman, Jakob Jaki Bergant, Marjan Pavčič, Uroš Strah in Zdravko Jurkič. Vsi dolgujejo od 5000 evrov do 10.000 evrov. Razlike med davčnimi razredi so torej velike, a zakon je določil, da se seznam začne pri 5000 evrih.
Poleg davčnih zavezancev, ki več kot 90 dni zamujajo s plačilom najmanj 5000 evrov dajatev, sta carinska in davčna uprava razkrili tudi podjetja, ki zamujajo z davčnimi obračuni. Podatke za prvi javni seznam sta Curs in Durs zajela 25. marca, kot predpisuje zakon o davčnem postopku. Ta tudi določa, da bosta javne sezname obe ustanovi sicer objavljali 10. dan v mesece – naslednjega torej 10. maja – podatke pa bosta vsakič zbrale 25. dan v mesecu pred objavo. Seznama sta dostopna na spletni strani Durs www.durs.gov.si in Curs www.curs.gov.si.
Davčna in carinska uprava danes objavljata le seštevek dolgov, ki pri posameznih zavezancih presegajo 5000 evrov in so starejši od 90 dni. Durs je vnaprej napovedal, da bo na njegovem seznamu 4476 pravnih oseb s 578,07 milijona evrov dolga in 11.441 fizičnih oseb s 350,95 milijona evrov dolga – skupaj torej 15.917 dolžnikov z okroglo 929,02 milijonov evrov dolga. Carinska uprava je napovedala, da bo na seznamu 98 dolžnikov s skupaj 19,2 milijona evrov dolga. Skupni davčni dolg je sicer višji od zneskov, ki jih danes objavljata obe upravi. Po podatkih davčne uprave je konec leta 2012 skupni dolg za dajatve, za katere je pristojna, znašal 1,62 milijarde evrov, pri čemer je bilo okoli 600 milijonov evrov dolga že domala neizterljivega. Pri carinski upravi je dolg za dajatve v njeni pristojnosti konec preteklega leta znašal 234,51 milijona evrov.
Velika podpora poslancev
Za javni seznam davčnih dolžnikov, ki ga je dala v zakon o davčnem postopku vnesti zdaj že nekdanja vlada janeza Janše, je 29. novembra lani glasovalo 82 od 90 poslancev oziroma od 83 prisotnih na 22. izredni seji zbora, ko so glasovali o spremembah in dopolnitvah zakona. Tako velika večina poslancev se je torej strinjala s predlagatelji, da je tako mogoče »krepiti davčno kulturo, izboljšati plačilno disciplino ter spodbuditi k prostovoljnemu plačevanju dajatev«. Novela zakona je pomembno posegla v pravico zavezancev do davčne tajnosti, kar je vlada Janeza Janše, ki je zakon predlagala utemeljila z javnim interesom: »Spremenjene javnofinančne in gospodarske razmere zahtevajo ponoven premislek, ali veljavna zakonodaja vzpostavlja pravilno razmerje med potrebo po varovanju davčne tajnosti in potrebo po zagotavljanju interesa javnosti. Še posebej je potrebno na novo presoditi, ali v nekaterih primerih načelo varovanja davčne tajnosti ne spodbuja izmikanja plačevanju davkov in postavlja zavezance, ki redno izpolnjujejo svoje davčne obveznosti v konkurenčno slabši položaj v primerjavi z neplačniki javnih dajatev.« Slovenska vlada se je sklicevala na podobno ureditev v enakterih evropskih državah, na prierm v Bolgariji, na Portugalskem, v Veliki Britaniji...
Spremembe in dopolnitve zakona o davčnem postopku, ki uvajajo javno objavo davčnih dolžnikov z dolgom nad 5000 evrov in starejšim od 90 dni so objavljene 94 številki uradnega lista iz leta 2012, ki je izšla 10. decembra. Hkrati je državni zbor na predlog vlade v davčni postopek vključil še več drugih dopolnil zakona: med njimi novo pavšalno obdavčitev s 70-odstotnimi normiranimi odhodki in izrecno prepoved popravljanja blagajniških evidenc, na primer brisanja in popravljanja iračunov.
Poleg dolžnikov, pri katerih dolg presega določeno vrednost in obdobje, bodo na ajvnih seznamih tudi zavezanci, ki zamujajo z davčnimi obračuni. V skladu s pravilnikom o izmenjavi podatkov, izdanim na podlagi zakona o davčnem postopku, pri pripravi seznama davčnih dolžnikov sodelujeta tudi ggencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) ter Klirinško depotna družba (KDD).
Na Dursovem seznamu ni posameznikov, običajnih zavezancev, ki ne opravljajo dejavnosti.
Na seznamu davčne uprave so dolžniki razporejeni v razrede z dolgom od zakonske meje 5000 evrov do najvišjega razreda nad 20 milijonov evrov.
